Skeletne mišice lahko podaljšamo na tri načine: raztegovanje, pretegovanje in sproščanje. Vsi trije procesi vodijo k daljšanju mišic, kar je ključni proces za učinkovito gibanje. Krajšanje in daljšanje mišic delujeta skupaj in omogočata usklajenost gibanja. Vendar pa se v praksi več pozornosti posveča krajšanju mišic, saj je to proces, ki ga lažje občutimo. Daljšanju mišic se pogosto ne namenja dovolj pozornosti, kar vodi k manj učinkovitemu gibanju in povečani mišični napetosti.
Pri pisanju članka sem na spletu našel študijo, ki je govorila o senzorni teoriji za povečanje raztegljivosti mišic.
To je teorija, ki razlaga, kako raztezanje mišic lahko poveča prožnost mišic, ne da bi se mišice dejansko strukturno podaljšale.
Ta teorija predlaga, da izboljšave v prožnosti mišic in obsegu gibanja, ki jih opazimo po raztezanju, niso nujno posledica strukturnih sprememb v mišicah ali tetivah. Namesto tega te izboljšave morda izvirajo iz sprememb v naši senzorni percepciji - to je, v naši zmožnosti občutka raztezanja in bolečine.
Ko raztegnemo mišico, se aktivirajo različni senzorji, vključno z mehanoreceptorji, kot so mišična vretena in Golgijev aparatus, ter nociceptorji, ki zaznavajo bolečino. Te senzorje lahko raztezanje stimulira do točke, ko začnemo občutiti bolečino ali nelagodje.
Teorija senzorne prilagodljivosti predlaga, da z rednim raztezanjem lahko postanemo manj občutljivi za to stimulacijo, kar pomeni, da lahko raztegnemo mišice dlje, preden začutimo bolečino ali nelagodje. Ta zmanjšana občutljivost nam lahko omogoči večji obseg gibanja, ne da bi se mišice dejansko strukturno podaljšale.
Ta teorija je podprta z nekaterimi raziskavami, ki kažejo, da se lahko izboljšave v prožnosti pojavijo brez vidnih strukturnih sprememb v mišicah ali tetivah. To ne pomeni, da strukturne spremembe nikoli ne nastanejo, ampak da se lahko prožnost izboljša tudi brez njih.
Raztezanje
Raztezanje je najbolj enostaven in hkrati najbolj boleč način daljšanja mišic. Lahko se izvaja nezavedno ali zavedno. Raztezanje mišic pomaga pri lajšanju napetosti in je pogosto prva metoda, ki jo ljudje uporabljajo za sprostitev mišic.
Pretegovanje
Pretegovanje je kombinacija raztezanja in sproščanja. Njegov glavni namen je obnoviti primerno povezanost med mišico in živčevjem po daljšem obdobju mirovanja. Ta proces omogoča učinkovito delovanje senzorno-motornih zank in ohranja funkcionalno integriteto mišično-živčnega sistema. Pretegovanje izvajajo večinoma vse živali, človek pa ga lahko izvaja tako nezavedno kot zavedno.
Sproščanje
Sproščanje mišic je proces, ki je popolnoma zavesten. Le zavesten del živčnega sistema lahko sprosti mišični tonus na nizko raven. Ta proces zahteva dostop do senzornih informacij o trenutni mišični napetosti, kar lahko otežujejo stanja, kot sta senzorno-motorna amnezija (SMA) ali senzorno-motorna odtujenost (SMO).
Daljšanje mišic s sproščanjem lahko pripomore k višji stopnji samozavedanja in omogoča bolj avtentično izražanje. Te spremembe lahko povzročijo nemir v okolici in vplivajo na odnose z drugimi.
Raztezanje
Raztezanje mišic je priljubljena praksa, večina ljudi jo enači s spročanjem. Znanstveno gledano, raztezanje mišic ne povzroča sprostitve, ampak le začasno olajšanje. Ko se spomnemo spet na senzorno teorijo, nam je bolj jasno zakaj. To je tudi zato, ker raztezanje pretvori akumulirano potencialno energijo v mišicah v drugo obliko.
Raztegnjena mišica nam tudi omogoča ohranjanje določene stopnje ločenosti med zavestjo telesa in notranjim dojemanjem. Prav zaradi tega ljudje pogosto sprejmejo raztezanje kot nadomestek za sprostitev. Napeta mišica ustvarja negativne občutke, ki nas opozarjajo na neuravnovesja v somi, raztezanje pa te občutke zmanjša. Rekel bi, da se usvarja še večja senzorno motorna iluzija. To je stalna ločenost med zavestjo telesa in notranjim dojemanjem, kar lahko omeji osebni razvoj in čustveno zrelost.
Občutek olajšanja, ki ga ustvari raztezanje omogoča nadaljevanje neučinkovitih vedenjskih vzorcev in ohranjanje kronične napetosti.
Raztezanje mišic sproži raztezalni refleks, ki povzroči, da se mišice upirajo raztezanju. To zmanjšuje občutek in nadzor nad mišicami. Raztezanje je naraven proces, ki je potreben za raztezanje akutno in pretirano napetih mišic, vendar ne sme nadomestiti prave sprostitve.
Pretegovanje
Pretegovanje mišic in zehanje sta dve obliki telesnega odziva, ki se pogosto pojavljata hkrati. Zehanje, ki je specifična oblika pretegovanja, vključuje aktivacijo mišic ust, dihalnih poti in zgornjega dela hrbtenice. Telesne funkcije se med pretegovanjem povišajo, saj se osrednje živčevje prebudi iz stanja počitka, kar pripravi telo na interakcijo z okoljskimi dražljaji in zagotavlja sposobnost izvajanja usklajenih in integriranih gibov.
Pretegovanje spremeni senzorno-motorično stanje, kar omogoča boljše samozavedanje in povečan nadzor. To pomaga možganom, da se naučijo bolj učinkovito zaznavati in nadzorovati gibalne vzorce. Pretegovanje spodbuja občutek užitka, kar omogoča, da se pozornost v gibanju lažje in dlje ohranja. S tem se izboljša zaznavanje stvarnosti in poveča želja po gibanju.
Pretegovanje ima še več potencialnih koristi:
Povečana prekrvavitev: Pretegovanje lahko pomaga povečati pretok krvi do mišic, kar lahko pripomore k zmanjšanju občutka utrujenosti.
Izboljšana prožnost: Pretegovanje mišic lahko izboljša prožnost in obseg gibanja.
Zmanjšanje napetosti: Pretegovanje lahko pomaga zmanjšati mišično napetost in občutek nelagodja ali zategnjenosti.
Zvišanje ravni zavesti: Pretegovanje lahko prav tako povzroči zvišanje ravni zavesti ali budnosti, zlasti če smo zaspani ali utrujeni.
Sproščanje
Sproščanje skeletnih mišic je ključno za vzdrževanje optimalnega delovanja našega telesa. Sposobnost sproščanja mišic temelji na informacijah, ki jih možgani prejmejo o napetosti v mišicah. Ko možgani prepoznajo prekomerno napetost, lahko sprožijo sprostitev, zmanjšajo jakost in frekvenco signala, ki gre iz možganov v mišico, kar zmanjša porabo energije. Ta proces je nujen za regeneracijo telesa. Sproščanje ali daljšanje mišic je ključno za živost osebe (kompresija-ekspanzija).
Vendar pa včasih ta mehanizem sproščanja ne deluje optimalno. Ko smo preveč utrujeni, sproščanje mišic zahteva energijo, ki je morda ni na voljo. Prav tako lahko pretirano delo ali šport povzroči, da se mišice ne morejo sprostiti, kar preprečuje telesu, da izkoristi koristi sproščenih mišic, vključno z optimizacijo pretvorbe energije ATP v kinetično energijo.
Čustveni stres, zlasti v otroštvu, lahko prav tako vpliva na sposobnost sproščanja mišic. Če otroci doživljajo intenzivna čustva v okolju, ki ne podpira ali celo zatira tovrstne izraze, lahko to povzroči kronično napetost v mišicah. Ta napetost lahko zmanjša sposobnost otroka, da sprosti mišice, kar lahko privede do dolgoročnih težav s sproščanjem in napetostjo v telesu.
V tem kontekstu je pomembno razumeti, da je sproščanje mišic kompleksen proces, ki je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z našim fizičnim stanjem, čustvenim zdravjem in okoljem. Prav tako je izguba sposobnosti sproščanja mišic pogosto povezana z izgubo sposobnosti pretegovanja, kar lahko še dodatno vpliva na naše splošno zdravje in dobro počutje.
AEQ® in daljšanje Mišic
AEQ® metoda omogoča sprostitev mišic z aktivnim učenjem in ozaveščanjem. Med tem procesom se možgani naučijo, kako ponastaviti dolžino mišic, kar vodi v bolj sproščeno in učinkovito delovanje. Ta metoda ne premika meja z bojem in silo, ki povzročata bolečino, temveč spodbuja možgane, da sami premaknejo te meje. To omogoča večji vpliv dejanskega telesnega stanja in interocepcije na zavest, kar povečuje natančnost intuicije in zmanjšuje vpliv podzavesti.
AEQ® metoda je še posebej koristna pri dvigovanju čustvene zrelosti, saj omogoča zmanjševanje strahu pred sproščenostjo in omogoča postopno odpravo stanja anhedonije. To vodi k sprostitvi brez neželenih učinkov in brez pomoči utrujenosti ali kemičnih snovi, hkrati pa ohranja zrelo vedenje in odnos do sebe.
Če gledamo skozi prizmo AEQ® metode, lahko ugotovimo zakaj se sodobni človek ne sprošča, ampak razteza. Da zdrži zunanje in notranje pritiske, hkrati pa ohrani tempo življenja, mora zategniti membrano, narediti debel oklep, hkrati pa ustvariti iluzijo da je njegovo življenje v redu, ali vsaj ne tako slabo....lahko bi bilo slabše.
Sproščanje, oz. daljšanje skeletnih mišic vodi v več občutenja in bolj realno dojemanje sedanjosti, stanja v somi in v okolici. Kaj nas moti, ovira, ogroža ali omejuje. Vendar se zaradi prenizke celostne čustvene zrelosti človek boji čutiti kako zares je. Ne bi znal, smel urediti problemov, doma, v službi, v okolju kjer živi. Hkrati pa mu mišična zakrčenost omogoča, da z egom sledi tempu življenja okolice in krši fizikalne zakone, ki jih sicer um lahko krši, telo pa jih mora upoštevati. Tako hitro napreduje, dosega zavidljive rezultate na področju dela, vendar ob uspehih ne čuti zadovoljstva, sreče, ne zna se sprostiti. Izgublja osnovno življenjskost in to je »biti«. Biti pomeni, da se zavedamo svojih občutkov, misli in telesnih občutkov ter smo odprti za izkušnje, ki se nam dogajajo v sedanjem trenutku. Biti pomeni, da smo v stiku s svojo notranjo resnico, da smo avtentični in se ne skrivamo za maskami ali vlogami, ki jih igramo v družbi.
Kronična mišična zakrčenost nam preprečuje »biti«, zato iščemo drugje, v »delati«. Več kot »delamo«, bolj izgubljamo sebe, svoje notranje občutke, identitito, spontanost, avtentičnost in drsimo v vse večjo ločenost zavesti in telesa ter močnejšo mišično zakrčenost...
Učenje AEQ® metode nam omogoča, da spet najdemo naš »biti«, našo notranjost, avtentičnost, življenjskost, samoizražanje. Čeprav je realnost kruta, je naša in smo mi sami odgovorni zanjo. Sami jo tudi lahko spreminjamo, da ne bo več tako kruta. In ko jo urejamo, smo zmeraj bolj živi, večje je pulziranje, več občutimo in več izrazimo. Boljši smo v urejanju problemov, večja učinkovitost nam pa da večjo pravico do sprostitve-daljšanja mišic.
Program, ki ga začnem 29.10 je namenjem prav temu, povečati sposobnost sproščanja mišic. AEQ metoda nam omogoča da z učenjem in AEQ vajami povečamo samozavedanje. Z zmanjšano senzorno amnezijo in senzorno odtujenostjo čutimo več, bolj, občutki ki prihajajo v zavest nam omogočajo bolj realno dojemanje sebe in okolja v katerem delujemo. Bolj znamo določiti kaj nas moti, ovira, ogroža ali omejuje in se na to tudi bolj pravilno odzvati in stanja urediti. Tako zmanjšujemo tudi motorno amnezijo in odtujenost.
Bolje kot znamo urejati probleme, manj smo nemočni, manjša je potreba za kronično zakrčenost skeletnih mišic (ki nam omogočajo popačeno dojemanje realnosti).
Bolj kot smo sproščeni, več prijetnih občutkov čutimo, bolj smo svobodni, v gibanju, izražanju, življenju.