top of page
Search

BOHROV EFEKT

Pri dihanju se kisik iz zraka, ki ga vdihnemo, prenaša v pljuča, kjer se veže na hemoglobin in tvori oksihemoglobin. Oksihemoglobin se nato prenaša po telesu in oddaja kisik v tkiva, kjer se porabi za presnovo. V procesu presnove se tvori ogljikov dioksid, ki se veže na hemoglobin in tvori karbaminohemoglobin.

Bohrov efekt je pojav, ki opisuje, kako se afiniteta hemoglobina za kisik spreminja, ko se pH in koncentracija ogljikovega dioksida (CO2) spreminjata v krvi. Hemoglobin je beljakovina, ki se nahaja v rdečih krvnih celicah in je odgovorna za prenos kisika iz pljuč v tkiva. Hemoglobin ima štiri podenote, vsaka od njih vsebuje eno hem skupino, ki vsebuje železo. Kisik se veže na železo v hem skupini, da tvori oksihemoglobin.

Ko se v tkivih tvori več ogljikovega dioksida, se ta plin prenaša v krvne celice in se tam pretvori v bikarbonatne ione in protonske ione. Protoni znižujejo pH vrednost krvi, bikarbonatni ioni pa pomagajo vzdrževati ravnotežje pH vrednosti. Ta padec pH vrednosti krvi ima za posledico zmanjšanje afinitete hemoglobina za kisik. To pomeni, da se manj kisika veže na hemoglobin, in sicer zaradi spremembe strukture beljakovine, ki je odvisna od pH vrednosti.

V pljučih se pa ta proces obrne, saj se v pljučih izmenjuje kisik in ogljikov dioksid. V pljučih se kisik veže na hemoglobin in se iz nje sprošča ogljikov dioksid. To zmanjša koncentracijo protonskega iona, kar poveča pH vrednost krvi, in s tem se poveča afiniteta hemoglobina za kisik. Ta sprememba pH vrednosti krvi vpliva na obliko hemoglobina, tako da postane bolj afiniteten za kisik.

Pomembno je poudariti, da je vpliv CO2 in pH vrednosti krvi na afiniteto hemoglobina za kisik neodvisen. Vendar pa se oba pojava navadno pojavljata hkrati. Ko se v krvi kopiči CO2, se pH vrednost krvi znižuje, kar ima za posledico zmanjšanje afinitete hemoglobina za kisik. Vendar pa se lahko pH vrednost krvi spremeni tudi brez prisotnosti CO2, na primer zaradi izgube bikarbonatov, ki so potrebni za vzdrževanje pH vrednosti, ali pri aktivnosti kjer poteka produkcija ATP-ja bolj anaerobno. Anaerobni metabolizem lahko povzroči spremembo pH vrednosti krvi v kislo smer, kar lahko ima škodljive učinke na delovanje celic in tkiv v telesu. Med anaerobnim metabolizmom se glukoza razgradi v prisotnosti fermentov, kar vodi k tvorbi mlečne kisline in zmanjšanju pH vrednosti v krvi. Mlečna kislina, ki nastane pri anaerobni presnovi, se v krvni plazmi razgradi na vodikove ione (H+) in laktatne ione (Lac-). Povečana koncentracija vodikovih ionov v krvi zniža pH vrednost krvi, kar lahko povzroči acidemijo ali prekomerno kislost v krvi.

Bohrov efekt ima pomembno vlogo pri prenosu kisika v telesu in prilagajanju metabolizma tkivom. Tako lahko povečana koncentracija CO2 v tkivih povzroči znižanje pH vrednosti krvi, kar poveča proizvodnjo protonskega iona in spremeni strukturo hemoglobina. Ta proces omogoča, da se kisik lažje sprosti iz hemoglobina in se prenese v tkiva, ki potrebujejo več kisika, na primer v času fizične aktivnosti. Spremembe pH vrednosti krvi in koncentracije CO2 vplivajo na sposobnost hemoglobina, da se veže in sprosti kisik, in tako pomagajo uravnavati prenos kisika v telesu.

Poleg tega ima Bohrov efekt vlogo pri prilagajanju dihanja telesa na okolje. Ko se kopiči CO2 v krvi, se pošlje signal v dihalni center v možganih, ki spodbudi dihanje, da se pospeši izločanje CO2 iz telesa. Spremembe pH vrednosti krvi in koncentracije CO2 tako delujejo kot signali za prilagajanje metabolizma in dihanja telesa.

Dihanje igra ključno vlogo pri uravnavanju ravni CO2 v telesu. Ko se količina CO2 v telesu poveča, se poveča tudi koncentracija v krvi, kar povzroči zmanjšanje pH vrednosti. To spremeni obliko hemoglobina, tako da postane manj afiniteten za kisik in sprosti več kisika v tkiva. Na ta način se uravnava raven CO2 v telesu in zagotavlja ustrezno oksigenacijo tkiv. Če pa se raven CO2 v telesu poveča preveč, se lahko pojavi hiperkapnija, kar je stanje, ko je raven CO2 v krvi previsoka. To lahko povzroči zmanjšanje pH vrednosti krvi, kar lahko vodi v acidozo. To lahko ima negativne učinke na telo, kot so glavoboli, omotica, zmedenost, zaspanost, znižanje krvnega tlaka in lahko vodi do kome.

Bohrov efekt je torej ključen mehanizem, ki zagotavlja, da se kisik učinkovito prenaša po telesu in se uravnava raven CO2 v telesu. Ta proces je pomemben za zagotavljanje ustrezne oksigenacije tkiv in ohranjanje normalnega pH vrednosti v krvi. Če pride do motenj v tem procesu, lahko pride do različnih zdravstvenih težav.

Pri branju večih člankov sem opazil, da je sicer Bohrov efekt podrobno opisan, veliko člankov pa vlogi ogljikovega dioksida ne posveča dovolj pozornosti. Zelo malo je pisanega o pravilnem dihanju, kakšno dihanje je učinkovito in kakšno povzroča nižanje koncentracije CO2, ki ima za posledico manj učinkovito proizvodnjo ATP-ja, kjer je razmerje med aerobno in anaerobno produkcijo ATP-ja nagnjeno proti anaerobni. Ko spoznavamo in bolje razumemo kako sofisticirane sistema ima človek, ki mu omogočajo visoko prilagodljivost v različnih okoliščinah, ampak jih je moral zaradi prilagoditve na zelo statično, nenaravno, nepošteno, trdo, togo in krivično okolje omejiti, zatreti in narediti neučinkovite že v zgodnjem otroštvu, SMI pa mu preprečuje, da se bi zavedel teh neučinkovitost in jih spremenil.

To kar stroka vidi kot vzrok za probleme, vidimo mi kot posledico prilagoditve, ki je človeku (otroku) pomagala preživeti. Takrat (v obdobju otrokove odvisnosti od skrbnikov in nemoči) je bila nujna in dobra, oz. bila je edina možna, s časom pa postane manj dobra ali slaba, vendar se je zaradi SMI ne zaveda in nerešuje, vzroke za kronične bolezni in stanja pa išče drugje.


-SMI-senzorno motorna iluzija


Jani Brajkovič


Učitelj AEQ metode 2. stopnje

Učitelj AEQ dihanja 2. stopnje

Učenec AEQ metode 3. stopnje 1/6


75 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page